Helena Tahir
Poslednji Sektor
20/03 — 11/05/2024


Razstava Helene Tahir, imenovana “Poslednji sektor”, zastavlja prodorno in kritično vprašanje, ki odmeva v obsežnem svetu umetnosti: kako globoka osebna izkušnja umetnika, neopazno umeščena v umetniško delo, presega meje subjektivnosti in doseže objektivno relevantnost, ki je pomenljiva za širšo publiko? Če se vprašamo drugače, zakaj nas kot gledalce privlačijo umetniška dela, ki se poglabljajo v intimne vidike umetnikovih življenj, in jih obenem vidimo kot močno povedna?

Razstava se odvija kot ganljivo raziskovanje Helenine iraške dediščine, ki je globoko zakoreninjena v burno zgodovino življenja njenega očeta. Črpa neposredno iz preteklosti njene družine in prikazuje različne umetniške izraze, ki so tesno prepleteni s Heleninim odločilnim potovanjem v Irak januarja 2023. Potovanje je sprožilo iskreno vabilo družine njenega očeta, ki je umetnici posredovala ganljivo video sporočilo po padcu režima Sadama Huseina leta 2003. Helena se je podala na pot, da bi se povezala s svojimi družinskimi koreninami in razvozlala skrivnostne elemente očetove nejasne preteklosti. Preko predstavljanja posnetkov iraške družine, subtilno spremenjene najdene dokumentacije s svojega potovanja, risb,
prenesenih na keramične ploščice ali pa preko uporabe svoje dobro poznane metode risanja, umetnica mojstrsko prepleta intimno pripoved in zgodovino, ki se sprva morda zdi oddaljena. Kljub temu presega meje osebne pripovedi in osvetljuje transformativno sposobnost umetnosti. Poudarja moč samega umetniškega izražanja, ki sproža spremembe, in njegovo vlogo kot katalizatorja občutkov ter sprožilca premikov v zavesti občinstva skozi intimno-izvirna dela, ki spominjajo na nekakšno priznanje.

Že preko naslova razstave se seznanimo s pojmoma priznanje in intima. Njegova skrivnostna naravnanost nam pušča begajoče asociacije, ki vodijo k misli, da nam Helena odpira vrata v skrito kraljestvo. V resnici se »Poslednji sektor«, kot ga imenujejo domačini, nanaša na 38. sektor okrožja Sadr City v Bagdadu, kjer prebiva družina Heleninega očeta. Vendar poleg tega prvotnega pomena ime skozi razstavo nosi tudi simbolni pomen. Prikazuje območje hrambe osebnih resnic, zakrit svet, ki čaka, da ga odkrijemo in razkrijemo, ali nekaj globoko skritega, težko ubesedljivega. Ta ideja se ujema z raziskovanjem Michela Foucaulta o resnici, ki prebiva v nas samih, ter išče izraz in osvoboditev skozi priznanje. Neuspeh prodora resnice na površje pripisuje omejujoči sili, moči, ki jo zatira, njena artikulacija pa postane mogoča le skozi obliko osvoboditve, ki jo sestavlja proces priznanja. Zato je ključno priznati, da je resnica temeljno povezana s svobodo. V tem kontekstu je zgodba, ki nam jo pripoveduje Helena, povezana z iskanjem svobode. Za to iskanje Helena potuje skozi očetovo domovino, Irak, vstopi v Zadnji sektor in sreča svojo iraško družino, ki je živela mnogo, mnogo let v molku, utišana, zaradi osebnih in političnih okoliščin. Helenina odločitev, da to izkušnjo preoblikuje v umetniška dela in nato v razstavo, je postala na eni strani navidezna osvoboditev sama po sebi. Obenem predstavlja prostor, kjer pripoved postane objektivna in relevantna za vse nas, saj je v svojem bistvu zgodba neposredno materialna. Skozi umetničino izpoved, ki hkrati služi kot subtilno in ambivalentno stanje ranljivosti in odpora, tudi sami postanemo krhki in uporniški hkrati. To nas opogumlja k dejstvu, da je osvobajanje resnice enako boju za svobodo; tveganje, ki ga je vredno sprejeti.

Ta koncept se razkriva preko Heleni Tahir značilnega delovnega procesa, zlasti skozi njene risbe. Nekoč je izjavila, da je risanje proces povezovanja z delom v eno. Helena razumeva ustvarjanje kot terapevtski proces, kjer kratki in hitri gibi barvnih svinčnikov ter zvok, ki ga le-ti proizvajajo, v procesu dela posrkajo celotno prisotnost umetnika, njegove misli in občutke. Ta proces nam umetnica približa skozi razstavljena dela, in sicer preko skrbnega odstiranja svojega ustvarjalnega pristopa. Video posnetke iz družinskega arhiva, fotografije in podobe osebnega pomena sopostavlja z risbami, ustvarjenimi na meditativno precizen način, ki spominja na ritmično valovanje perzijskih preprog, kar v Heleninih delih zrcali personalizacijo doživetih izkušenj in resnic. Očitno postane, da jo vodi fragmentirana logika, v kateri spretno združuje različne vizualne informacije v kohezivno celoto s pomočjo tehnik sledenja, frotaža in sestavljanja. Njeno združevanje je podobno grajenju ene podobe iz številnih delov — več soobstoječih zgodb povezuje v skupno pripoved. Na razstavi je opazovalec povabljen, da se poglobi v Helenin izdelan ustvarjalni proces. Rezultat je čustven sprehod skozi plasti Helenine umetnosti in stanja duha, kjer vsaka podrobnost prispeva k širši pripovedi medsebojno povezanih zgodb, ustvarjajoč globoko in živahno vizualno izkušnjo.


Helena Tahir primarno ustvarja v poljih grafike in risbe. Z odliko je zaključila dodiplomski študij grafike in podiplomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V času študija se je izpopolnjevala na Faculty of Fine Arts v Portu in na Hochschule für Grafik und Buchkunst v Leipzigu. Njene monumentalne, bogate ter z detajli nasičene vizualne pripovedi od bralca zahtevajo počasno in rigorozno branje. Zahvaljujoč doslednemu in temeljitemu prevpraševanju medija ji vsaka risba predstavlja nov tehnični izziv. Svoje delo je predstavila na več samostojnih razstavah, med drugim v Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki (2018), Mednarodnem grafičnem centru v Ljubljani (2020), Galeriji Ravne KGLU (2021), RAVNIKAR (2022) ter številnih skupinskih predstavitvah v Sloveniji in tujini, med drugim na umetnostnih sejmih Vienna Contemporary in Art Rotterdam, na Sodobno=Sveže, potujoči razstavi sodobne slovenske grafike, ki se je otvorila na Kitajskem in nato potovala po Balkanu, ter na Mednarodni razstavi grafike in umetniške knjige na Reki, kjer je dobila tudi priznanje za mladega umetnika. Živi in dela v Ljubljani, kjer je v Švicariji leta 2023 postala nova rezidentka za obdobje dveh let. Svojo aktivno umetniško prakso nadgrajuje s poučevanjem med drugim tudi na oddelku umetniške grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.


Ilija Prokopiev, kurator razstave






Mailing List
Contact
RAVNIKAR©2024  
RAVNIKAR is a non-profit arts organisation devoted to championing and nurturing emerging voices in contemporary art.Follow #ravnikar #ravnikargalleryspace
Instagram: @ravnikargalleryspace
Linktree, Linkedin, Threads