Maja Bojanić
Laboratory Undone: Skrivni mehanizmi in ozadja Inštituta za zaščito plesni
04/09 — 05/10/2024
Vizualna umetnica Maja Bojanić bo ob zaključku svoje rezidence v prostoru Enter Here predstavila tri pretekla dela, ki razkrivajo nevidne mehanizme in ozadja delovanja fiktivnega laboratorija Inštituta za zaščito plesni. Ta raziskuje, spremlja in analizira, kako se rod črne plesni imenovan Alternaria širi po kulturnih institucijah. Umetnica v svoji praksi laboratorij na spekulativne načine umešča v različne formate in kontekste, pri čemer z uporabo performativnega pripovedovanja zgodb gledalca sooča z dvoumnimi situacijami, ki se stalno gibljejo po tanki meji med resnico in fikcijo. Dela na razstavi tako predstavljajo različna poglavja še vedno trajajočega projekta, ki v ospredje postavlja vprašanja delovnih pogojev v kulturnem sektorju, vlogo kulturnih institucij, akademije in znanosti v prihodnosti ter naše pojmovanje umetnosti in odnos do dediščine.
V kletnem prostoru se obiskovalka anjprej sreča s prvo fazo projekta - dokumentacijo dogodka ob prvem javnem razkritju dolgo izgubljene kolonije plesni z naslovom The Sistine Chapel Ceiling, Volume Two (2022). Izve se namreč, da za vpis galerije DobraVaga na Unescov seznam svetovne dediščine ni zaslužna arhitektura Jožeta Plečnika, temveč ta dolgo izgubljena družina plesni, ki je prekrivala skoraj celoten strop. V skladu z njenim spomeniškim statusom so na prizorišče namestili zvočni muzejski vodnik, ki je obiskovalce vodil po stropni instalaciji. To odkritje predstavlja tudi začetek delovanja inštituta, katerega poslanstvo je preučevanje in ohranjanje novo odkritih vrst plesni.
Naslednja poglavja projekta se posvečata namernemu izdajanju ali slučajnemu uhajanju informacij. Cevi v galerijskih prostorih namreč lahko postanejo naprave, preko katerih ujamemo razne govorice in tajne podatke. V manjših ceveh v kleti gledalec na primer lahko sliši tih šepet in hitro ugotovi, da gre za oddaljeni pogovor dveh znanstvenikov, ki v galeriji DobraVaga razpravljata o novem pojavu plesni izven že raziskanega območja. Managing a Mould Invasion: Guidelines for Disaster Response (2023) tako prevprašuje resničnost govoric, hkrati pa predstavlja fazo projekta, v katerem inštitut kot novo metodologijo uvede prisluškovanje preko cevi, saj jim to omogoča mapiranje Alternarie tudi po prostorih drugih kulturnih institucij.
V najnovejšem delu A Fungus Among Us (2024), ki je predstavljeno v zgornjem razstavnem prostoru, lahko prisluškujemo uvodnemu predavanju post-restavriranja, ki ga poučujejo na univerzitetnem programu Naprednih post-konzervatorskih študij. Lahko opazimo, da so se v spekulativni prihodnosti leta 2224 ideje ohranjanja in zaščite precej spremenile. Koncept umetnosti kot tak ne obstaja več, muzeji pa so postali Zbirališča razkroja. Študijska smer naj bi obstajala z namenom, da ohranja dediščino inštituta, vendar se hitro izkaže, da prikriva skrbno varovan program znotraj stroke. Nekega dne se namreč predavanje slučajno sliši izven predavalnice, kar razkrije institucionalno napako akademskega okolja v prihodnosti.
Maja Bojanić (1997) je leta 2020 diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, s podiplomskim študijem pa nadaljuje na oddelku za transdisciplinarno umetnost Univerze uporabnih umetnosti na Dunaju. V svoji umetniški praksi raziskuje odnos med spominjanjem in pozabljanjem znotraj konteksta prevladujočih zgodovinskih pripovedi, o katerih dvomi z uporabo fikcije. Sodelovala je na več samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini, med drugim v galerijah DobraVaga, 7:069, Škuc, P74 in Kamera (Ljubljana), v Centru sodobnih umetnosti (Celje), v Muzeju likovnih umetnosti (Osijek) ter v projektnih prostorih aqb (Budimpešta), OK Transit, VBKÖ (Dunaj), Pogon (Zagreb) in DiHAN (Groningen). Leta 2023 je bila nominirana za Nagrado skupine OHO, osrednjo nacionalno nagrado za mlade vizualne umetnike.
KURATORKA: Lara Mejač
Privacy Policy, Cookie Policy
RAVNIKAR©2024
Instagram: @ravnikar_org
Linktree, Linkedin, Threads