Jelisaveta Rapaić
I will build a wall only to hide u inside
24/05 —22/06/2024
S tekstilnimi instalacijami in prostorskimi intervencijami Jelisaveta Rapaić v svoji umetniški praksi raziskuje “anksioznosti pritiskov sodobne kulture”, kot so med drugim zaskrbljenost zaradi delovnih pogojev, duševno zdravje in vloga žensk v družbi. Pri tem jo zanimajo mehanizmi, s katerimi se individualno in kolektivno spopadamo s trenutnimi perečimi problematikami ter načini, kako se vzpostavljajo in delujejo različni sistemi skrbi.
Na razstavi I will build a wall only to hide u inside z novimi tekstilnimi deli predstavlja drugačno poglavje v svoji umetniški praksi in začenja z raziskovanjem diskurza, ki se v zadnjem času vrti okrog tekstilne umetnosti in lasten ambivalenten odnos do njene pozicije. Na razstavi se namreč sprašuje, ali lahko tekstilna umetnost preseže svoje zgodovinske asociacije ter ali jo je sploh mogoče popolnoma razumeti kot opolnomočeno feministično prakso. Zdi se namreč, da tekstilna umetnost v zadnjem obdobju dobiva večjo pozornost v vizualni umetnosti, vendar se pri tem pojavlja vprašanje, ali se jo tudi v novih kontekstih lahko osvobodi zahodnih pojmovanj v kontekstu rokodelstva, ženskega dela ali staroselskih umetniških praks. Skozi svoja dela se umetnica sprašuje, na kakšen način se tekstilni medij lahko uporablja za grajenje novih narativ, kar nam sporoča tudi z okvirjanjem tekstila, ki ga namerno in igrivo dobesedno ločuje od obrti ter postavlja v kontekst institucionalne umetnosti. V kritično raziskovanje tekstilne umetnosti subtilno vpleta tudi osebne zgodbe in občutke, ki se potencirajo v spodnjem prostoru, v katerem umetnica obiskovalcu preko glasovnih sporočil osebno pojasnjuje svoja razmišljanja ob razstavi in osvetli sam proces nastajanja del.
Osrednji motiv zidu, ki predstavlja neko trdno, zaprto formo, ruši z vezenjem tega motiva v mehke teksture tekstilnega medija, hkrati pa s subtilnim dodajanjem intimnih motivov in pripomočkov za soočanje z anksioznimi situacijami prevprašuje tudi lažen občutek varnosti, ki ga pogosto povezujemo z zidovi. S preigravanjem dvojnih pomenov varnih, stabilnih zidov, v katere skrivamo nam dragocene stvari, hkrati pa predstavljajo tudi omejujoče strukture, Jelisaveta Rapaić prevprašuje tudi lastno nestalno pozicijo v svetu, navigiranje skozi omejujoče patriarhalne in tradicionalne strukture ter hkrati naslavlja ambivalenten odnos, ki ga ima do tekstilne umetnosti in klišejev povezanih z njo.
S poudarjanjem in zakrivanjem nekaterih značilnih elementov razstavnega prostora se umetnica poigrava z dvojnimi pomeni, dvoumnimi opredelitvami, skrivnimi prostori in varnimi kotički, hkrati pa nas sooča z vprašanji: kaj se skriva v teh zidovih ter kako porušiti obstoječe vzorce in se osvoboditi teh navidezno nezlomljivih struktur?
Jelisaveta Rapaić (1997) je umetnica in neodvisna kuratorka iz Beograda. Diplomirala je na oddelku za oblikovanje tekstilij na Fakulteti uporabnih umetnosti v Beogradu (2019) in magistrirala iz likovne umetnosti v studiu VVV of Intermedia na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Bratislavi (2021), med katerim se je udeležila študentske izmenjave na KASK & Conservatorium / School of Arts Gent (2020) v ateljejih Media Kunst in Performance, poletne zimske šole BAK (basis voor actuele kunst, Utrecht) v Bratislavi (2019) in WHW Akademije v Zagrebu (2023) ter je trenutno del začasnega kolektiva Question me and Answer na Dunaju (2024). Na začetku pandemije (2020) je odprla potujoči pop-up frizerski salon, v katerem je v zameno za blago in storitve ponujala terapevtske seanse striženja las z naslovom We Are Open. Po končanem študiju se je udeležila umetniške rezidence Cite Internationale des Arts v Parizu (2021). Med razstavami, na katerih je sodelovala, so: Salon Jelisaveta: true hell comes from within, PAF Gallery, Olomouc (2023), Its Okay to Cry, Organ Vida Festival, UGM, Maribor (2023), Whoever Settles in a Perfect Home Will Have to Move, Glassbox Nord, Pariz (2023), Dizzeyland, Galerija Medium, Bratislava (2022), My Tenderness Is My Biggest Weapon, Apart Collective, Bratislava (2022). Do nedavnega zaprtja Kunsthalle Bratislava je tam delala kot kuratorka obrazstavnega program in za odnose z javnostmi, pri čemer je med drugim kurirala razstavo The rotten smell is you (2023) in sokurirala razstavo ...and they lived ... (2023).
Lara Mejač, kuratorka razstave
Privacy Policy, Cookie Policy
RAVNIKAR©2024
Instagram: @ravnikar_org
Linktree, Linkedin, Threads