DNLM
Go Big or Go Home
26/06 — 24/08/2024
Kulturna politika domačega in širšega umetnostnega prostora poudarja potrebo po trajnostnih praksah, dostopnosti razstavnih prostorov in po raznovrstnih, a obenem enovitih programih; vrednotah, h katerim kontinuirano usmerja današnjo umetnostno produkcijo. Na teoretični ravni kroji današnjim trendom “ustrezen” umetnostni sistem, ki pa se v praksi izkazuje za kompleksnejši in sistematično pomanjkljivo obravnavan fenomen.
Vse pogostejši enormni razstavni prostori, ki zahtevajo zapolnitev z monumentalnimi deli in serijami, za ustvarjalca predstavljajo tako ekonomski kot logističen izziv. Prostor ustvarjanja, atelje, predstavlja prej privilegij kot pravilo, pod vprašaj pa ni postavljena zgolj produkcija, temveč tudi prostor shranjevanja del in njihov transport. Umetnostni sistem, ki sicer venomer stremi k širši dostopnosti javnosti, postaja vse težje dosegljiv samim ustvarjalcem, predvsem mlajšim generacijam umetnikov, saj sledi logiki kapitala; nagrajuje visoko produktivne ter referenčne posameznike s številčnimi že izpeljanimi projekti in jih usmerja k vedno novi (hiper)produkciji. Rezultat tovrstne politike je okrnitev kreativnega procesa, ki je pogosto nadomeščen z različnimi oblikami improvizacij, lobiranja in aktiviranja socialnih krogov za doseganje navidez popolnih projektov.
Serija Go big or go home umetnika DNLM predstavlja odziv na pogoje sodobnega ustvarjalca in tekmovalno zasnovan umetnostni sistem. Delo iz zapuščenih predmetov večjih dimenzij, najdenih v javnem prostoru, je trajnostno naravnana ready-made rešitev, ki umetniku omogoča, da se ob razstavljanju v večjih prostorih izogne produkciji novih objektov. Izhajajoč iz lastnih prostorskih omejitev, ki mu onemogočajo shranjevanje in prevažanje del v izvirni obliki, za namene transporta najdene objekte razreže in prilagodi omejenemu prostoru osebnega vozila. Galerija nato postane umetnikov začasni produkcijski habitat, kjer sestavlja razrezane dele v prvotne forme, te pa so vselej drugačne popolnim industrijskim izdelkom pred njegovim posegom vanje. Vidne brazgotine, nastale ob procesu, so ključni element dela, ki ne le poudarja, temveč celo temelji na produkcijski nepopolnosti in improvizaciji.
Z vsako predstavitvijo DNLM dela ponovno razreže, predrugači in prilagodi glede na potrebe transporta, na njih pušča nove sledi ter jih osvobaja pretekle forme. Ponavljajoče se fragmentiranje in sestavljanje objekta, ki v biti preigrava razsežnosti prostora in zakonitosti umetnostnega sistema, gradi avtentično skulpturalno delo in organizem, ki se hrani s sistemom samim.
KURATORKA: Pia Miklič
Privacy Policy, Cookie Policy
RAVNIKAR©2024
Instagram: @ravnikar_org
Linktree, Linkedin, Threads